Želodčna sluznica – njeno delovanje in kaj storiti, če je razdražena?
Če deluje, kot mora, je sploh ne čutimo. Enostavno v tišini opravlja svoje delo. Nanjo postanemo pozorni šele, ko je razdražena ali ko se pri njej pojavijo težave. In prav zares: povzroča hudo bolečino in mnoge druge neprijetne simptome. Ko se to zgodi, želodčna sluznica ne more več opravljati svojega običajnega dela.
Delo, ki ga opravlja želodčna sluznica
Želodčna sluznica prekriva želodec v celoti. Zato lahko idealno izpolnjuje dve ključni nalogi: v prvi vrsti je zadolžena za tvorjenje želodčnih sokov in vseh njihovih sestavin. Druga njena naloga pa je, da varuje želodec pred agresivnim delovanjem želodčne kisline.
Zaradi tvorjenja želodčne kisline ter s tem dobave energije in hranil celotnemu telesu je želodčna slutznica s tem bistvenega pomena za prebavo.
Če se ne tvori dovolj želodčne sluznice, se lahko v želodcu pojavijo bolečine ali celo razjede.
Želodčni sokovi, ki jih proizvaja želodčna sluznica, dodatno razgradijo hrano v obliki kaše in ubijejo patogene, ki skupaj s hrano vstopijo v telo. Za to morajo imeti želodčni sokovi zelo nizko vrednost pH, kar pomeni, da so izjemno kisli – kar precej obremenjuje želodčno steno. Kot smo že omenili, je zato vloga želodčne sluznice zelo pomembna. Želodčno oblogo obdaja kot zaščitna plast, ki preprečuje neposreden stik z želodčno kislino.
Kaj razdraži želodčno sluznico?
Sluz, ki jo izloča želodčna sluznica, ne zdrži vsake obremenitve. Nekateri dejavniki jo lahko tako poškodujejo, da je tvorjenje sluznice lahko poslabšano in želodčna kislina lahko neposredno poškoduje želodčno sluznico. Med njimi so:
- okužbe z bakterijo Helicobacter pylori,
- stres,
- določena zdravila,
- na primer protibolečinska,
- prekomerno uživanje alkohola,
- nikotina ali kofeina,
- pekoče začimbe,
- slabo delujoč imunski sistem,
- zelo kisla hrana.
Rezultat je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Simptomi akutnega gastritisa se običajno pojavijo precej nenadoma. Z ustreznim zdravljenjem – ki, na primer, vključuje zdravila za omejevanje tvorjenja želodčne kisline – se simptomi ublažijo v samo nekaj dneh, včasih pa to traja tudi več tednov. Razdraženost želodčne sluznice lahko postane tudi kronična. Začetne faze pogosto potekajo zelo neopazno in bolezen je lahko prisotna več let, preden se pokažejo naknadni simptomi ali izidi, kot je anemija ali celo razjeda.
Pri gastritisu je omejena absorpcija vitamina B12 v črevesju – in ta vitamin ne more več izpolnjevati svoje pomembne vloge pri tvorjenju krvi.
Diagnosticiranje gastritisa
Za prepričljivo diagnosticiranje gastritisa je potreben podroben pogovor o anamnezi, v katerem pacient pojasni svoje simptome, opiše svoj življenjski slog (kajenje, alkohol, stres) in predloži podatke o zdravilih, ki jih jemlje. Sledi telesni pregled. Če zgornji del trebuha tipanjem boli, je to eden od prvih znakov gastritisa. Zdravnik bo poleg tega izvedel ultrazvok zgornjega dela trebuha, da bo izločil druge možne vzroke. Ta preiskava je neboleča in brez sevanja.
Diagnozo je mogoče potrditi le z gastroskopijo, pri kateri je iz želodčne sluznice vzet (z biopsijo) vzorec tkiva, pri katerem preiščejo, ali so prisotne spremembe in okužbe (še posebej s specifično bakterijo Helicobacter pylori).
Tudi če obstaja sum na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, je treba za potrditev diagnoze izvesti gastroskopijo z biopsijo. Kot kontrolni test po zdravljenju okužbe z bakterijo Helicobacter se običajno uporablja test dihanja, ki z veliko verjetnostjo zazna povzročitelja v izdihanem zraku. V ta namen se lahko opravi tudi preiskava blata. Žal test ne zazna gastritisa tipa B.
Različne oblike gastritisa
Najpogosteje ljudje trpijo zaradi akutnega gastritisa, do katerega lahko pride zaradi več vzrokov, na primer naslednjih:
- okužbe z bakterijami, virusi ali glivami,
- pogostega jemanja zdravil, ki dražijo želodec, ali jemanja takih zdravil v visokih odmerkih,
- prekomernega uživanja alkohola,
- uživanja nikotina,
- uživanja velikih količin živil, ki dražijo želodec, npr. kave ali pekočih začimb,
- radioterapije,
- uživanja kislin ali alkalij,
- duševnega stresa,
- telesnega stresa, npr. dolgotrajne respiracije, šoka krvnega obtoka, poškodb glave in možganov, opeklin,
- tekmovalnega športa (tekaškega želodca).
Obstaja tudi več oblik kroničnega gastritisa. Gastritis tipa A (gastritis avtoimunskega izvora) je redka dedna avtoimunska bolezen. Vzrok za to redko vrsto gastritisa je v veliki meri še vedno neznan. Znanstveniki menijo, da imunski sistem ne deluje pravilno in napade želodčno sluznico lastnega telesa ter jo tako postopno uničuje.
Gastritis tipa B (bakterijski) je precej pogostejši od gastritisa tipa A: To vrsto gastritisa povzroča okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Bakterija se širi z okužbami s kontaktom, kar pomeni med osebami, na primer pri rokovanju ali prek okuženih predmetov. Tudi druge bakterije lahko povzročajo gastritis tipa B, a najpogosteje ne gre za to. Gastritis tipa B običajno prizadene območje v bližini končnega dela želodca, antruma, in se zato imenuje tudi antralni gastritis.
Gastritis tipa C, ki se imenuje tudi kemični gastritis, se pojavlja pri ljudeh, ki pogosto uživajo za želodec dražilne snovi. Določena zdravila proti bolečinam ali revmi lahko pri dolgotrajnem jemanju poškodujejo želodec. Med njimi sta ibuprofen in diklofenak. Kdor redno jemlje takšna zdravila, morda pozorno prebrati navodila za uporabo, še bolje pa je, če se posvetuje z zdravnikom. Za zaščito želodčne sluznice lahko pogosto predpišejo vzporedno zdravljenje.
Poleg teh treh oblik gastritisa obstajajo še druge redke oblike, kot je Ménétrierov gastritis. To je gastritična bolezen, povezana s povečanjem gub želodčne sluznice in se zato imenuje tudi gastritis z zadebeljenimi gubami. Natančen vzrok je še vedno neznan.
Sprožilni dejavniki so različni tudi pri precej redki vrsti gastritisa tipa D, na primer pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot je Crohnova bolezen, imenovana tudi Crohnov gastritis.
Gastritis – simptomi in zdravljenje
Simptomi pri ljudeh, ki trpijo zaradi gastritisa, so zelo neprijetni. Med simptomi, ki se lahko pojavljajo pri gastritisu, so:
- hude bolečine v želodcu,
- slabost,
- bruhanje,
- občutljivost na pritisk,
- napenjanje,
- spahovanje zaradi kisline.
Če se ti simptomi pojavljajo v kombinacijah ali trajajo več tednov, ne odlašajte in obiščite svojega splošnega zdravnika. Pregledal vas bo ter pravilno razvrstil in zdravil simptome. Pri gastritisu je še posebej pomembno zdravljenje s primernimi zdravili – dolgoročnih posledic ne gre podcenjevati. Resen potek gastritisa lahko spremlja nevarna krvavitev ali pa se pri njem lahko razvije razjeda na želodcu. V najhujših primerih je gastritis lahko vzrok za razvoj želodčnega raka.
Z zdravljenjem si prizadevamo izboljšati vnetje in ublažiti z njim povezane simptome. Za nevtralizacijo neprijetne kislosti ali upočasnitev tvorjenja kisline se uporabljajo ustrezna zdravila.
Še posebej priporočljivi so pripravki, ki so lahko sočasno usmerjeni k več simptomom. V okviru funkcionalnih motenj prebavil zdravilo Iberogast® deluje natanko tako in zaradi svoje edinstvene formulacije devetih zdravilnih zelišč učinkovito lajša težave in simptome, kot so slabost in bolečine v želodcu (v okviru funkcionalnih in z motiliteto povezanih motenj prebavil), ki so lahko povezane tudi z razdražljivo želodčno sluznico.
Kako dolgo traja zdravljenje najpogostejšega tipa gastritisa?
Akutni gastritis se v nekaj dneh običajno pozdravi sam, če počivate in v majhnih porcijah jeste hrano, ki je prijazna do želodca. Izogibajte se tudi možnih sprožilnih dejavnikov, kot so kava, nikotin, alkohol in druga dražila želodca. Da bo okrevanje hitrejše, ga lahko podprete z zeliščnim zdravilom, kot je Iberogast®. Če pa je bolečina huda in/ali če simptomi trajajo dlje časa, pa se morate, kot je bilo že prej omenjeno, posvetovati z zdravnikom.
Kako podpreti zdravljenje gastritisa?
Gastritis je stanje, pri katerem je želodčna sluznica vneta in poškodovana. Zato hrana, ki jo draži, lahko povzroča težave in okrepi simptome. Dokler se vnetje ne umiri, lahko poskusite z naslednjim:
- jejte počasi,
- temeljito žvečite,
- izogibajte se hrani, ki je prevroča ali prehladna,
- izogibajte se jedem, ki so presladke, preveč začinjene ali preslane,
- priporočenih je 5 manjših obrokov.
Če se je pri vas pojavil gastritis, je priporočljivo uživanje lahko prebavljive hrane. Skušajte se izogibati naslednjega:
- mastnih mlečnih izdelkov (kot so siri ali smetana),
- mastnega, dimljenega in ocvrtega mesa ter paniranega mesa, kože gosjega in račjega mesa ter mastne kože perutnine,
- mastnih rib (jegulje, skuše), vseh dimljenih in vloženih rib ter rib, ki so vložene v olju ali v kakršni koli drugi srednje pikantni/z maščobami bogati marinadi, ali pa hrane v pločevinkah,
- mastnih omak, kot je holandska omaka, bearneška omaka ali majoneza,
- ocvrte hrane (kot je ocvrt krompirček ali kroketi),
- slaščic in tort,
- svežega kruha in kruha iz grobo mlete polnozrnate moke (boljši je vsaj en dan star kruh iz fino mlete polnozrnate moke),
- sveže zelenjave, ki povzroča napenjanje (kot so zelje, čebula ali stročnice)1.
Izogibajte se tudi poživil, kot so
- kava ali črni čaj,
- alkohol,
- nikotin.
Prehrana pri gastritisu se le rahlo razlikuje od prehrane pri driski in drugih boleznih prebavil. V tem času je pomembno, da jeste hranljivo, lahko prebavljivo hrano, ki prizadete želodčne obloge po nepotrebnem še dodatno ne draži. Posebej primerni so riž, krompir ali pire, po možnosti nezačinjena in nesoljena zelenjava in podobne jedi, ki vsebujejo lahko prebavljiva hranila in ne preobremenijo želodčne sluznice z začimbami. Lahko prebavljiva zelenjava so, med drugim, soparjeni:
- koromač,
- korenje,
- koleraba,
- zeleni grah,
- bučke,
- paradižniki.
Bolečine v želodcu
Ne glede na to, ali gre za stres, nepravilno prehrano ali osnovno bolezen – vzroki bolečin v želodcu ali želodčnih krčev so lahko zelo različni. Preberite, kako se ti simptomi razvijejo ter kateri ukrepi in zdravila lahko pomagajo pri bolečinah v prebavilih.