Zdrava prehrana in prehranjevanje pri prebavnih težavah

Uśmiechnięta starsza kobieta patrzy w górę.

Zdrava prehrana – kaj vpliva na prebavo in kaj pomaga?

Ali vas po jedi pogosto mučijo bolečine v trebuhu ali pa druge prebavne težave? To najverjetneje ni naključje: v mnogih primerih lahko napačna ali nezdrava prehrana neposredno vpliva na prebavila in sproži nadležne simptome. Za prizadete osebe je to izjemno neprijetno, stanje pa je mogoče izboljšati: na prehrano je namreč mogoče vplivati. Na kaj pa morate biti pri prehrani pozorni, da preprečite prebavne težave? Razložili vam bomo, kako se prehranjevati, da preprečite bolečine v želodcu in druge težave z njim, ter kako razbremenite svojo prebavo.

Zakaj vas po jedi boli trebuh?

Takoj ko z užitkom pojeste tisto slastno pico, se najavi prvi znak neprijetne bolečine v trebuhu – veliko ljudi zaradi prehrane trpi za prebavnimi težavami. Zakaj pride do tega? Razlaga je preprosta: zaužita hrana lahko povzroča težave v želodcu in črevesju iz dveh razlogov.

Prebavila se čim hitreje skušajo znebiti hrane, na katero so občutljiva. Črevesni živci, na primer, občutljivo reagirajo na pokvarjeno ali nezdružljivo hrano, prenos hrane pa je lahko nenavadno hiter – zato se po jedi pojavijo bolečine in krči v trebuhu ter slabost in driska.
Hrana, ki jo je težko prebaviti, na primer mastna hrana, v nasprotju s tem dlje ostaja v želodcu in črevesju, saj jo je mogoče prebaviti le z velikim naporom. Med podaljšanim procesom razpadanja lahko, med drugim, nastaja večja količina plinov – življenje prizadetih oseb je zaradi napihnjenosti, bolečin v trebuhu in občutka napetosti oteženo.

Želodčne težave, ki se posledično pojavijo, se lahko pojavijo samostojno ali pa v povezavi z obstoječimi boleznimi/motnjami prebavil. Obstajajo bolezni, pri katerih gre v osnovi za diagnozo bolezni/motnjo organa, in funkcijske motnje prebavil, pri katerih ni mogoče diagnosticirati nobenega osnovnega organskega vzroka. Prebavne težave lahko v splošnem sproži tudi prehrana.

Bolezni prebavil

Od funkcionalnih motenj prebavil se razlikujejo tiste bolezni, pri katerih je mogoče diagnosticirati osnovno bolezen ali motnjo organa, na primer:

intoleranca na laktozo, gluten ali fruktozo,
gastritis,
razjeda na želodcu,
okužbe prebavil.

Funkcionalne motnje prebavil

Pri funkcionalnih motnjah prebavil ni mogoče najti nobenih organskih vzrokov, ki bi bili lahko vzrok za simptome pri pacientih. Kljub temu gre za motnje, ki so lahko zelo neprijetne in lahko resno vplivajo na vsakodnevno življenje, na primer:

razdražljiv želodec/funkcionalna dispepsija, - Serija težav, povezanih z območjem zgornjega trebuha. Obstaja več osnovnih vzrokov, ki pa še niso popolnoma pojasnjeni. Funkcionalna dispepsija se pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi prebavnimi motnjami, kot je sindrom razdražljivega črevesja. Med značilnimi simptomi so občutek napetosti, prezgoden občutek sitosti in bolečina v zgornjem delu trebuha.

sindrom razdražljivega črevesja, -Težave so pogosto povezane s spodnjim delom prebavil. Med pogostimi težavami so bolečina v trebuhu, napihnjenost in napetost ter driska in/ali zaprtje. Menijo, da so vzrok zanje moteni premiki črevesnih mišic in preobčutljivost črevesnih živcev.

Za zgoraj omenjene motnje so poleg tega značilni še naslednji simptomi:

trebušni krči, - Spastična ali kolikam podobna bolečina v želodcu, ki ji ni mogoče določiti mesta.
slabost, - Potreba po bruhanje brez dejanskega izbljuvanja vsebine želodca.
bolečine v želodcu, - Bolečina, ki je običajno prisotna na levi strani trupa, približno pod prepono.
bolečine v trebuhu, - Bolečina pod prsnico.
napihnjenost, - Občutek je podoben prenapolnjenosti s hrano, a ni povezan s predhodnim uživanjem hrane.
pritisk v trebuhu. - Občutek je lahko podoben močni napetosti ali pa je povezan s hudo bolečino, odvisno od tega, kako občutljivi so želodčni živci.

Prehranske navade lahko sprožijo simptome, s prilagoditvijo prehrane pa je mogoče simptome, kot so bolečine v trebuhu, olajšati, tako da je prizadeta oseba manj obremenjena.

Poleg tega lahko z zdravo, uravnovešeno prehrano tudi na splošno vzdržujete svoje zdravje.

Kaj jesti, če boli trebuh?

Prebavne simptome lahko sprožijo različna hrana in jedi, zato se jih je treba izogibati. Poleg tega se lahko poskusite prehranjevati z lahko hrano v več manjših obrokih, namesto v nekaj večjih, in opazujete odziv svojega črevesja. O morebitnih spremembah prehrane se morate posvetovati s svojim zdravnikom.

Zelenjava, ki ne obremenjuje želodca, je, na primer, korenje, buče, brokoli in grah. Želodec običajno dobro prenaša tudi zrelo sadje, kot je jabolko ali banana. Prebavne simptome, kot so bolečine v trebuhu, lahko sproži hrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, hrana, ki napihuje (kot je čebula ali zelje), ter poživila, kot sta alkohol in nikotin.

Z nežnimi metodami, kot sta kuhanje in soparjenje, ohranimo čim več hranil, pa tudi razbremenimo želodec in črevesje. Poleg tega si za prehranjevanje vzemite čas in žvečite počasi, da želodcu pomagate pri delu.

Za pravilno obravnavo ponavljajočih se prebavnih težav se je smiselno še dodatno zanesti na pomoč zdravil, ki jih dobro prenašate. Zaradi svoje kombinacije devetih zelišč lahko zdravilo Iberogast^® pomiri občutljive živce, normalizira premike prebavil ter zmanjša bolečino in vnetje.

Zakaj je zdrava prehrana pomembna za dobro prebavo in katera hrana je pri tem koristna?

Na naše zdravje pomembno vpliva naš način življenja. Zdravo usmerjen način življenja, telesna dejavnost in zdrava prehrana pozitivno vplivajo na naše zdravje in pripomorejo k preprečevanju bolezni. Izhodišče za redno prebavo je uravnotežena prehrana. Sladice, bela moka, mastne klobase in ocvrti prigrizki – ljudje pogosto jedo vse drugo, razen zdrave hrane. Če, na primer, v hrani, ki jo jemo, ni dovolj vlaknin, nas to lahko zapre. Pomen dobre prebave običajno opazimo šele, ko se črevesje začne pritoževati.

Iz česa je sestavljena prehrana, ki je zdrava za črevesje?

Za naše zdravje so bakterije v črevesju pomembne. Obstaja hrana, ki koristi črevesni flori, in hrana, ki ji ne ali pa ji celo škodi.

Črevesni flori lahko koristi naslednja hrana:

prehranske vlaknine,

Prehranske vlaknine se delijo na dve obliki – tisto, ki je topna v vodi, in tisto, ki ni. Topno obliko prehranskih vlaknin najdemo predvsem v stročnicah, kot so fižol, grah in soja, v sadju, kot so marelice, robide in slive, v zelenjavi, ovsenih otrobih in ječmenu. Netopno obliko prehranskih vlaknin najdemo predvsem v polnozrnatih izdelkih, zelenjavi, kot sta korenje in krompir, sadju, kot so jabolka in banane, ter v oreščkih in semenih. Netopna oblika prehranskih vlaknin ni topna v vodi.

Priporočena je zdrava mešanica obeh oblik, saj sta „hrana‟ za črevesne bakterije in jim s tem koristita.

Prebiotiki

Prebiotiki so vrsta vlaknin – gre za neprebavljive ogljikohidratne sestavine živil. So hrana za črevesne bakterije in tako pripomorejo k vzdrževanju zdrave črevesne flore. Dobri prehranski viri prebiotikov so, na primer, surov radič, artičoke, banane in hrana, bogata z vlakninami, kot je rž.

Probiotiki

V nasprotju s prebiotiki so probiotiki živi organizmi. Pomagajo predelovati hrano na poti skozi črevesje. V eksperimentalnih študijah so odkrili, da imajo nekateri probiotiki potencial za regulacijo občutka bolečine pri črevesnih živcih pacientov s sindromom razdražljivega črevesja.

Raziskovalci si še vedno prizadevajo odkriti, kateri so najboljši pri določenih zdravstvenih težavah, a prvi rezultati obetajo: „lactobacillus‟, ki ga najdemo v jogurtu in drugi fermentirani hrani, lahko pomaga pri driski, „bifidobakterije‟, ki jih najdemo v mlečnih izdelkih, pa lahko blažijo simptome sindroma razdražljivega črevesja in nekaterih drugih stanj.

Živila, pri katerih bi morali biti pazljivi

Po drugi strani obstajajo živila, ki črevesne flore sicer ne poškodujejo, ji pa tudi ne koristijo. V splošnem morate omejiti vnos naslednjih živil in hranil:

živil, ki lahko vplivajo na črevesje,

To so pripravljena živila, prigrizki ter suhomesnati proizvodi in dimljeno meso. Sol v tej predelani hrani lahko razdraži črevesno sluznico.

kratkoverižnih ogljikovih hidratov FODMAP,

Ogljikovi hidrati FODMAP so kratkoverižni sladkorji, ki se v tankem črevesju slabo absorbirajo, črevesni mikrobiom pa jih lahko hitro fermentira. Ker ti ogljikovi hidrati v črevesje povlečejo več vode, se pri ljudeh s sindromom razdražljivega črevesja po zaužitju lahko pojavlja več plinov, napihnjenosti in driske. Če trpite za sindromom razdražljivega črevesja, se lahko z zdravnikom pogovorite o kratkoročni dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov FODMAP.

živil, ki v splošnem niso na dobrem glasu,

slabih maščob,

To so nasičene maščobne kisline, ki jih je mogoče najti v maslu, olju za cvrtje, svinjska mast ali kokosovo olje. Obstaja vzročna zveza med povečanim vnosom maščob in težavami s srcem.

bele moke,

Pogosto jo najdemo v najljubših sladicah, kot so torte, slaščice, rogljički in bel kruh. V tej hrani je pogosto premalo prehranskih vlaknin, ki koristijo črevesnim bakterijam.

pripravljene hrane.

V splošnem predelana hrana pogosto vsebuje hidrogenirane maščobe, skrit sladkor in veliko aditivov, ki lahko obremenijo črevesje in imunski sistem.

Zdrava prehrana? Dober občutek, dober okus!

Iz zdrave in lahko prebavljive prehrane okusne jedi niso izključene. Uravnotežena in dobro kombinirana prehrana je vedno dobra za telo in za dušo. Če so vaši obroki bogati z vlakninami in če jih kuhate s sestavinami, bogatimi z minerali in vitamini, ste že na dobri poti k spodbujanju prebave in dobrega počutja.

V splošnem je zelo pomembno, da ste vsestranski. Zdrava prehrana ne pomeni samo sadja in zelenjave. Zelenjava naj bo na prvem mestu, vsake toliko pa ne pozabite zamenjati sestavin. Tako bo prehrana uravnotežena in zdrava.

Poleg tega pri dodajanju ogljikovih hidratov, kot so kruh, testenine in riž, izbirajte polnozrnate izdelke. Tako lahko povečate količino vlaknin v svoji prehrani (glejte zgoraj).

Poskusite tudi zavestno izbirati maščobe in uporabljajte rastlinska olja, kakršno je repično. Skušajte se izogibati skritim maščobam, sol in sladkor pa uživajte le zmerno.

Tu je nekaj predlogov za sestavine pri zdravi prehrani, ki so za želodec lahko prebavljive:

žitna rižota s soparjeno papriko, bučkami in rukolo,
solata iz stročjega fižola s praženo perutnino z malo maščobami,
losos z motovilcem in soparjeno rdečo peso.

Sebi in svoji prebavi lahko zelo koristite tudi tako, da povečate vnos naslednjih živil:

ananasa,
jabolk,
artičok,
avokada,
banan,
krompirja,
izdelkov iz kislega mleka,
komarčka.

Vzemite si čas, da boste zdravo prehrano kar najbolje izkoristili.

V splošnem si lahko pri tem, da prevzamete nadzor nad nekaterimi prebavnimi težavami in izboljšate stanje prebavnega sistema, pomagate tako, da zmanjšate stres ter jeste redne obroke, brez časovnega pritiska in z dovolj vnosa tekočine, pri tem pa upoštevate še zgoraj navedene prehranske predloge. V vsakodnevno življenje enostavno poskusite vključiti naslednje nasvete:

dovolj pijte,
jejte uravnotežene obroke,
žvečite počasi in temeljito,
oblikujte stalne ritme in rutino,
dovolj se gibajte.

Prvi korak pri prehranski podpori

Funkcionalne motnje prebavil, kot je sindrom razdražljivega črevesja, je mogoče zdraviti z zdravilom Iberogast^®.

Kljub temu lahko nezdrave prehranske in druge navade v kombinaciji s telesno nedejavnostjo sprožijo simptome, kot so bolečine v trebuhu in neznačilno obnašanje črevesja. Zato se kakovost življenja in produktivnost pacientov lahko že samo s spremembo teh dejavnikov zelo izboljšata. Da bi vam pomagali pri prvih korakih do bolj zdravega črevesja, smo pripravili naslednjo brošuro:

Vsebuje informacije o različnih skupinah živil, njihovem vplivu na prebavo in o tem, kako lahko vplivajo na simptome razdražljivega črevesja. V pomoč vam bo z vzorcem tedenskega prehranskega načrta, pregledom vsebnosti vlaknin glede na vrsto živila in prehransko piramido, ki jo lahko uporabite pri sestavljanju lastnih prehranskih načrtov.

Starsza kobieta w granatowej bluzce robiąca sałatkę.

Stresno obdobje

Stres na delovnem mestu je za mnoge postal del vsakodnevnega življenja. V takšnih situacijah lahko že majhna sprememba, kot je mehurček plina, sproži simptome in jo oseba občuti precej huje, ko je pod stresom in izčrpana. Ne samo, da to lahko povzroči duševne težave, kot je izčrpanost, vpliva lahko tudi na prebavila.

Več o tem

Iberogast®

Motnje prebavil niso le izjemno neprijetne in povezane s številnimi težavami – pogosto še dodatno otežujejo normalno vsakodnevno življenje. Dobro je, da obstaja zdravilo Iberogast^® S kombinacijo devetih zdravilnih rastlin je usmerjeno k osnovnim vzrokom in neprijetnim simptomom.

Vse o zdravilu Iberogast^®