Motiliteta prebavil -delovanje in načini, kako jo uravnavati

Młoda kobieta w bluzce w paski uśmiecha się i patrzy w górę

Motiliteta prebavil – ritem vaših prebavil

„Motiliteta? Name ne vpliva!‟ Ko prvič slišijo za ta precej neznani izraz, številni razmišljajo enako. Motiliteta je za vsakogar od nas pravzaprav nujna – in to je dobro. Izraz motiliteta pomeni natančno koordinirane gibe želodca in črevesja.

Za kaj točno gre pri motiliteti?

Če v želodec pride hrana, se lahko prebava zares začne. Da lahko telo kar najbolje uporabi posamezna hranila, mora hrano razgraditi na njene najmanjše gradnike. Preden hrana vstopi v tanko črevo in nato v debelo črevo, običajno ostane v želodcu približno tri ure. Hitrost praznjenja želodca je odvisna tudi od sestave hrane.

Da je učinek čim večji, se morajo prebavni sokovi dobro zmešati s hrano v želodcu. Ko kaša doseže črevesje, jo prebavni encimi iz trebušne slinavke še bolj razkrojijo. A samo to ni dovolj: Poleg tega se mora razkrojena hrana po vsakem koraku prebave nadzorovano prenesti v naslednjega.

Prav zato je vloga motilitete v prebavilih tako pomembna: želodec in črevesje se lahko dejavno premikata glede na položaj in količino hrane, ki jo je treba prebaviti.

Želodec in mišice črevesja omogočajo peristaltiko – mišične krče v obliki valov, ki prenašajo kašo naprej. To koordinirano krčenje in sproščanje spominja na gibanje črva. Koliko se mišice premikajo, je odvisno od količine in položaja hrane. S segmentnimi premiki – omejenimi na posamezna območja želodca ali črevesja – se hrana dobro zmeša. Želodčni sok in prebavni encimi se porazdelijo po vsej kaši.

Te motilitete ne koordinirajo neposredno možgani, ampak enterično živčevje – to je mreža živcev v prebavilih, ki jo sestavlja približno enako število živčnih celic kot hrbtenjačo. Enterični živčni sistem lahko deluje neodvisno od možganov, a je z njimi seveda povezan in izmenjava signalov je mogoča z obeh strani.

Trzy młode kobiety, jedna trzyma gitarę i śpiewa.

Kaj vpliva na motiliteto pri vas?

Na premike mišic v prebavilih lahko negativno vpliva veliko dejavnikov. Pri osebah s funkcionalnimi motnjami prebavil, ki se pojavijo pri ljudeh z visokimi ravnmi stresa ali slabo prehrano, je mogoče opaziti poslabšanje.

Funkcionalne motnje prebavil

Funkcionalne motnje prebavil, kot je sindrom razdražljivega črevesja ali razdražljiv želodec, so pogosto povezane z dismotiliteto. Ljudi z razdražljivim želodcem najbolj mučijo občutek napetosti, prezgoden občutek sitosti in bolečina v zgornjem delu trebuha. Ljudje s sindromom razdražljivega črevesja najbolj trpijo zaradi bolečin v trebuhu, napihnjenosti in raztezanja. Simptomi pri obeh motnjah so zelo podobni in se pri 30 % pacientov prekrivajo. Več o tem preberite v razdelkih „Sindrom razdražljivega črevesja‟ in „Razdražljiv želodec‟.

Duševni dejavniki

Tudi duševnost lahko „brcne v trebuh‟ in sproži motnje pri premikanju mišic. To se lahko zgodi zato, ker telo v obdobju, ko je čustvenih pritiskov veliko, izloča več stresnih hormonov.

Kaj se zgodi, če je motiliteta motena?

Če je motiliteta prebavil motela, se lahko zgodi naslednje: prenos kaše je slabši.

Mišice v zgornjem delu želodca so preveč napete, da bi prilagodile prostornino, s čimer bi nastal fiziološki prostor za prispelo hrano. Mišice v spodnjem delu želodca, ki vodi v tanko črevo, so preohlapne za prenos hrane proti črevesju.

Pri moteni motiliteti številni ljudje doživljajo več težav hkrati. Med temi težavami so lahko:

občutek napetosti,
napihnjenost
slabost in bruhanje,
zgaga,
bolečine v želodcu,
krči v želodcu.

Zdravljenje dismotilitete

Učinkovito zdravljenje dismotilitete mora biti v prvi vrsti usmerjeno k osnovnemu vzroku. Ko je sprožilni dejavnik odstranjen ali pa je vzročna motnja odkrita in zdravljena, je mogoče ublažiti simptome in obnoviti koordinirano premikanje prebavil.

Uravnotežen življenjski slog vključuje telesno dejavnost in prilagojeno prehrano.

Težko je na splošno trditi, katera hrana sproža simptome in katera ne. Vsak posameznik je drugačen, še posebej glede prehrane. Zato je mogoče poskusiti z individualnim jedilnikom.

Upoštevajte zdravnikove nasvete in oblikujte po meri prilagojen jedilnik. Lahko poskusite tudi s tem, da

vzpostavite rutino prehranjevanja, ki vključuje zajtrk, obrok sredi dneva in večerni obrok ter primerne prigrizke med obroki,
uživate majhne porcije,
zmanjšate čas med obroki in obrokov ne izpuščate,
žvečite počasi in si za obroke vzamete dovolj časa,
ne jeste med potjo in ko se vam mudi; obroke skušajte jesti za mizo,
dovolj pijete,
se ne prenajedate in ne postite.

Če to ne pomaga, lahko – pod zdravniškim nadzorom – poskusite s strogo dieto, ki je sicer priporočena za paciente s sindromom razdražljivega črevesja in traja 6 tednov. Iz nje so izključena vsa živila in pijače, ki na podlagi raziskav in klinične prakse veljajo za takšne, ki povzročajo težave. To je dieta z nizko vsebnostjo fermentabilnih oligosaharidov, disaharidov, monosaharidov in poliolov, ki je po svoji kratici znana kot dieta z nizko vsebnostjo FODMAP. Pomembno: pri dieti FODMAP gre za precejšen poseg v prebavo. Zato se izvaja izključno pod nadzorom zdravnika in/ali kliničnega dietetika.

Para siedząca przy stole przed przyczepą kempingową.

Stresno obdobje – ko se zaradi stresa na delovnem mestu obrne želodec

Stres na delovnem mestu je za mnoge postal del vsakodnevnega življenja. V takšnih situacijah lahko že majhna sprememba, kot je prehod mehurčka plinov skozi črevesje, sproži simptome in jo oseba občuti precej huje, ko je pod stresom in izčrpana. Ne samo, da stres lahko povzroči duševne težave, kot je izčrpanost, vpliva lahko tudi na prebavila.

Več o tem

Iberogast®

Motnje prebavil niso le izjemno neprijetne in povezane s številnimi težavami – pogosto še dodatno otežujejo normalno vsakodnevno življenje. Dobro je, da obstaja zdravilo Iberogast^®: S kombinacijo devetih zdravilnih rastlin je usmerjeno k osnovnim vzrokom in neprijetnim simptomom.

Vse o zdravilu Iberogast®